Evropski inovacijski indeks
Za obdobje 2019 - 2026
Evropski inovacijski indeks (European Innovation Scoreboard – EIS) združuje širši nabor 32 kazalnikov in ponuja celosten pogled na inovacijsko uspešnost držav. Zajema različne razsežnosti inovacijskega sistema, kot so raziskovalna dejavnost, sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, človeški viri, digitalizacija ter učinki inovacij. Ta kazalnik omogoča hitro primerjavo med državami ter razkriva njihove relativne prednosti in razvojne vrzeli.
Rezultati posameznih letnih izračunov inovacijskega indeksa se lahko razlikujejo tudi za ista referenčna leta. Evropska komisija namreč pred vsakim novim izračunom posodobi uporabljene podatkovne vire ter ponovno preračuna podatke za celotno vključeno obdobje. Zato neposredna primerjava rezultatov med posameznimi izračuni (npr. EIS 2018 - 2025/ EIS 2019 - 2026) ni mogoča; smiselno je analizirati predvsem trende in gibanja znotraj posameznega cikla izračuna.
Države so glede na stopnjo inovativnosti razvrščene v štiri skupine uspešnosti:
1. Vodilne inovatorke: uspešnost nad 125 % povprečja EU.
2. Močne inovatorke: uspešnost med 100 % in 125 % povprečja EU.
3. Zmerne inovatorke: uspešnost med 70 % in 100 % povprečja EU.
4. Inovatorke v vzponu: uspešnost pod 70 % povprečja EU.
V letu 2026 so najvišje vrednosti evropskega inovacijskega indeksa dosegle Švedska (139), Danska in Nizozemska. Slovenija (87,2) je z rezultatom pod povprečjem EU-27 (100) zasedla 17. mesto med državami članicami in se glede na prejšnje leto uvrstila za eno mesto nižje. Najnižje uvrščeni državi sta bili Bolgarija in Romunija, katerih inovacijski indeks je ostal pod mejo 60.
Kot je razvidno iz karte so vodilne države na področju evropskega inovacijskega indeksa države severne in severozahodne Evrope, Slovenija se kot zmerni inovator uvršča nad spodnjo tretjino. Najšibkejše države so države jugovzhodne Evrope.
Na podlagi podatkov Evropskega inovacijskega indeksa je Slovenija v letu 2026 dosegla 87,2 % povprečja EU-27 in se uvrstila med zmerne inovatorke. V primerjavi z letom 2025 se je njen skupni inovacijski indeks nekoliko znižal (z 88,5 na 87,2), zaradi česar je zdrsnila za eno mesto na 17. mesto med državami članicami EU.
Kljub rezultatu pod evropskim povprečjem Slovenija ohranja razmeroma dobre rezultate pri inovacijskih dejavnostih podjetij (98,5) in okvirnih pogojih za inovacije (98,5), kjer se približuje povprečju EU. Po drugi strani ostajajo največji izzivi na področju vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije (74,3) ter pri učinkih inovacij (80,9), ki pomembno prispevajo k zaostanku za vodilnimi evropskimi državami.
Med posameznimi področji Slovenija dosega najboljše rezultate pri človeških virih (112,5), povezavah med deležniki inovacijskega sistema (130,0) in vplivih na prodajo in zaposlenost (106,1), kjer presega povprečje EU.
Po drugi strani Slovenija zaostaja predvsem na področju financiranja in podpore inovacijam (71,0), vlaganj podjetij (65,7), digitalizacije (79,4) ter vplivov na trgovino (73,2).
Gledano dolgoročno se je položaj Slovenije v obdobju 2019-2026 nekoliko poslabšal. Skupni indeks se je znižal z 89,9 na 87,2, kar kaže, da Slovenija napreduje počasneje od povprečja EU.
| 1.1 - Človeški viri |
| 1.1.1 - Novi doktorandi (na področjih STEM) |
| 1.1.2 - Delež populacije v starosti 25-34 let s terciarno izobrazbo |
| 1.1.3 - Prebivalstvo v starosti 25-64, vključeno v vseživljenjsko učenje |
| 1.2 - Privlačnost raziskovalnega sistema |
| 1.2.1 - Mednarodne znanstvene objave |
| 1.2.2 - 10% najbolj citiranih objav |
| 1.2.3 - Tuji doktorski študentje |
| 1.3 - Digitalizacija |
| 1.3.1 - Dostop do hitrega interneta |
| 1.3.2 - Osebe, ki imajo splošne digitalne kompetence, ki presegajo osnovno raven |
| 2.1 - Finance in podpora |
| 2.1.1 - Vlaganja v raziskave in razvoj v javnem sektorju |
| 2.1.2 - Naložbe tveganega kapitala |
| 2.1.3 - Neposredno vladno financiranje in davčne spodbude za raziskave in razvoj v poslovnem sektorju |
| 2.2 - Vlaganje podjetij |
| 2.2.1 - Izdatki za raziskave in razvoj poslovnega sektorja |
| 2.2.2 - Drugi izdatki za inovacije, ki niso namenjeni raziskavam in razvoju |
| 2.2.3 - izdatki za inovacije v inovacijsko aktivnih podjetjih na zaposlenega |
| 2.3 - Naložbe v informacijske tehnologije |
| 2.3.1 - Računalništvo v oblaku |
| 2.3.2 - Zaposleni strokovnjaki IKT |
| 3.1 - Inovatorji |
| 3.1.1 - Mala in srednja podjetja (MSP) s produktnimi ali procesnimi inovacijami |
| 3.1.2 - (MSP) z inovacijami v poslovnih procesih |
| 3.2 - Povezave |
| 3.2.1 - Inovativni MSP, ki sodelujejo z drugimi; |
| 3.2.2 - Skupne objave javnega in zasebnega sektorja |
| 3.2.3 - Zaposlitvena mobilnost zaposlenih v znanosti in tehnologiji |
| 3.3 - Intelektualna lastnina |
| 3.3.1 - Prijava za registracijo PCT patentov |
| 3.3.2 - Vloga za registracijo blagovnih znamk |
| 3.3.3 - Vloga za registracijo modela |
| 4.1 - Vplivi na prodajo in zaposlenost |
| 4.1.1 - Prodaja inovacij, novih za trg ali podjetje |
| 4.1.2 - Zaposlenost v inovativnih podjetjih |
| 4.2 - Vplivi na trgovino |
| 4.2.1 - Izvoz srednje- in visokotehnoloških proizvodov |
| 4.2.2 - Izvoz storitev, intenzivnih z znanjem |
| 4.2.3 - Uvoz visokotehnoloških proizvodov iz držav zunaj EU |
| 4.3 - Produktivnost virov in dela |
| 4.3.1 - Produktivnost virov |
| 4.3.2 - Produktivnost glede na sproščen CO2 |
| 4.3.3 - Produktivnost dela |
Podatki so na voljo v podatkovni bazi SiRIData:
Viri podatkov:
- European innovation scoreboard:
Datoteka: EU countries and neighbouring countries database; Excel 2026
Sprememba podatkov z dne: 9. 7. 2026
Povezane vsebine:
- EIS - interaktivni portal
- EIS - poročilo 2026
- EIS - interaktivni portal za Slovenijo
- EIS - poročilo za Slovenijo 2026
- Metodologija 2026
EIS za predhodno obdobje: Evropski inovacijski indeks EU-27, 2018 - 2025